Vodnik po potrebščinah

Neprozirnost: prosojna vs. neprozorna barva

Iz prejsnjega bloga vemo, da poznamo vec vrst in kakovostnih razredov oljnih barv. Razlicne oljne barve imajo vendarle tudi razlicne stopnje stopnje neprozornosti.

Oljne barve oznacene kot neprozorne popolnoma prekrijejo platno. Tiste, ki so oznacene kot polprosojne ali prosojne delno prekrijejo platno (ali spodnjo plast barve).

- Zapolnjena kvadratna oznaka pomeni neprozorno barvo.

- Polovicno polna kvadratna oznaka pomeni polprosojno barvo.

- Jasna kvadratna oznaka pomeni prosojno barvo.

Tople in hladne barve

Rdeca, oranzna in rumena so tople barve; spominjajo na tople stvari, kot sta Sonce ali ogenj.

Zelena, modra in vijolicna so hladne barve; spominjajo na hladne stvari, kot sta ocean ali mokra trava.

Vecina gotovih oljnih barv niso ciste barve, ampak so mesanica toplih in hladnih odtenkov.

Na primer: Kadmijevo rumena je toplejsa rumena, ker je nekoliko oranzna, medtem ko je limonasto rumena hladnejsa rumena, ker je nekoliko zelenkasta.

Na primer, rumena barva bo v osnovi vedno topla, vendar bodo nekatere rumene barve toplejse, medtem ko bodo druge rumene manj tople.

Barvni krog: Primarne barve

Obstajajo 3 osnovne barve:

- modra
- rdeca
- rumena

Osnovna barva je barva, ki je ni mogoce zmesati s kombinacijo drugih barv. Vse tri primarne barve si preprosto morate priskrbeti, saj jih ne boste ustvarili iz nobenih drugih barv.

Modri pigment

Modra oljna barva je lahko:

- Z vijolicnim pridihom, kot v primeru ultramarinsko modre.
- Nevtralna, kot v primeru kobaltno modre.
- Z zelenim pridihom, na primer v primeru prusko modre.
- Azure (nebesko modra) je mesanica modrih in belih pigmentov.

Rdeci pigment

Rdeca je dominantna barva, zato se uporablja za pomembne prometne znake. V splosnem kontekstu rdeca barva simbolizira opozorilo.

Ker rdeca pritegne pozornost gledalca, jo je najbolje uporabljati pri poslikavi zmerno, zlasti pri oddaljenih objektih, saj jih lahko opticno premakne naprej.

Roznata je mesanica rdecih in belih pigmentov.

Breskova je mesanica roznate in malo rumene.

Rumeni pigment

Rumena je svetla barva, ki se vcasih uporablja za posvetlitev drugih barv.

Rumeni oker je ena izmed starodavnih zemeljskih barv in ima stevilne uporabe.

Barvni krog: Sekundarne barve

Obstajajo 3 sekundarne barve:

- vijolicna

- zelena

- oranzna

3 primarne barve lahko uporabimo za mesanje 3 sekundarnih barv:

- Mesanje modre in rdece ustvari vijolicno.

- Mesanje modre in rumene ustvari zeleno.

- Mesanje rdece in rumene ustvari oranzno.

Vijolicni pigmenti

Vijolicna je mesanica rdece in modre.

Za mesanje vijolicne barve so najboljse hladne rdece oljne barve. Tople rdece oljne barve povzrocijo rjavkasto ali sivovijolicno barvo.

Dobro je vedeti:

Vijolicna barva lahko deluje zelo temno. Ce ji dodate malo bele, bo videti svetlejsa.

Zeleni pigment

Zelena je mesanica modre in rumene.

Z mesanjem crne in rumene nastane kaki zelena.

Oranzni pigment

Oranzna je mesanica rdece in rumene.

Kot osnova za ten koze se lahko uporabijo oranzne (in druge zemeljske barve) pomesane z belo.

Za manj nasiceno oranzno barvo dodajte v mesanico malo nasprotne barve (modra).

Barve z visoko saturacijo

V naravi in v vsakdanjem zivljenju se pojavljajo nekatere specificne barve, umetno izdelane in ki imajo visoko saturacijo, torej ostro in bogato barvo.

V teh primerih ni mogoce barve zmesati s pomocjo drugih odtenkov. Zato je nakup specificne tube s konkretno oljno barvo edina resitev.

Te specificne barve se lahko obravnavajo kot primarne barve, saj jih prav tako ni mogoce ustvariti z uporabo drugih barv.

Barvno kolo: Bela, Crna in Siva

Beli pigment

Beli pigment ne absorbira nobene valovne dolzine (barve); odbija jih nazaj. Ker vse druge barve absorbirajo dolocene valovne dolzine, se ne morejo uporabiti za mesanje bele. Zato je nujno belo oljno barvo kupiti, drugace je ne boste dobili.

Bela je pomembna barva in glavna barva za posvetlitev vseh drugih barv.

Cista bela je v naravi redko vidna zaradi odsevov in drugih dejavnikov. V vecini primerov se je najbolje izogniti uporabi cisto bele barve pri poslikavi (z izjemo redkih primerov z mocnim poudarkom).

Obstajajo trije osnovni beli odtenki, ki so sestavljeni iz dveh pigmentov: titan (PW6) in cink (PW4).

Titan - neprosojna bela, ki je odlicna za prekrivanje in mesanje barv.

Cink - polprosojna barva, odlicna za lazuro, vecinoma hladna, odvisno od znamke.

Flake - polprosojna barva, odlicna za lazuro, vecinoma topla, odvisno od znamke. Nadomesca strupeno svinceno belo.

Crni in sivi pigmenti

Crna je najtemnejsa barva. Absorbira vse valovne dolzine. Obstaja veliko nacinov, kako dobiti crno barvo iz drugih barv.

Z mesanjem vseh 3 primarnih (~ x rumena, 2x rdeca, 4x modra) se ustvari crna barva. To je tako, kot ce bi zmesali zelo temno vijolicno barvo in nato dodali malo nasprotne barve, rumene.

Vecina rjavih ali oranznih oljnih barv se lahko zmesa z vecino modrih oljnih barv za nastanek razlicnih crnih odtenkov.

Siva se ustvari z dodajanjem malo bele in crne. Nekoliko vec rjave ustvari toplo sivo in nekoliko vec modre ustvari hladno sivo.

NASVET

Medtem ko vse barve odbijajo razlicne valovne dolzine, crna absorbira vse in nicesar ne odbija. Na sliki je to lahko videti nekoliko nenavadno, kot da bi bile na sliki crne luknje.

Resitev je, da crno barvo zmesate iz drugih barv in ne kupujete crne oljne barve.

Uporaba crne barve pri mesanju drugih barv povzroci, da so te barve manj izrazite, zato ne bodo tako v srediscu pozornosti.